Nova Direktiva EU o transparentnosti plač – kaj pomeni za delodajalce in zaposlene?

Evropska unija je sprejela Direktivo 2023/970 o transparentnosti plač, ki jo bodo morale države članice v svojo zakonodajo prenesti najpozneje do 7. junija 2026. Namen direktive je okrepiti načelo enako plačilo za enako delo ter povečati preglednost in zaupanje v delovnem okolju.

Čeprav se direktiva formalno nanaša na države članice EU, bodo njen vpliv občutila tudi podjetja zunaj Unije – zlasti tista, ki poslujejo kot del mednarodnih skupin.

Ključne spremembe za podjetja

Direktiva prinaša vrsto novih obveznosti, ki bodo vplivale na proces zaposlovanja, upravljanje kadrov in notranjo komunikacijo:

• Razpon plače v oglasih za delo
  Delodajalci bodo morali že ob objavi prostega delovnega mesta ali najkasneje pred zaposlitvenim razgovorom navesti začetni plačni razred oziroma razpon plače
• Prepoved vprašanj o prejšnjih plačah
  Delodajalci kandidatov ne bodo smeli več spraševati po njihovih dosedanjih plačah. Namen je, da se prepreči ohranjanje neenakosti iz preteklosti, zlasti med spoloma
• Pravica zaposlenih do vpogleda
  Delavci bodo lahko v pisni obliki zahtevali podatke o svoji plači in povprečnih plačah sodelavcev, ki opravljajo enako ali primerljivo delo, razčlenjeno po spolu. Ne gre za pravico do vpogleda v plačo konkretnega sodelavca, ampak do preglednih povprečij
• Jasna in spolno nevtralna merila za napredovanje
  Pogoji za plačilo, napredovanje in nagrajevanje bodo morali biti vnaprej določeni, objektivni ter dostopni vsem zaposlenim
• Poročanje o plačni vrzeli
  • podjetja z več kot 250 zaposlenimi bodo morala letno poročati pristojnim organom,
  • podjetja s 100–249 zaposlenimi bodo poročala vsaka tri leta,
  • manjša podjetja bodo za zdaj izvzeta.

Če analiza pokaže več kot 5-odstotno razliko med spoloma brez objektivne utemeljitve, bo podjetje skupaj s predstavniki zaposlenih moralo pripraviti skupno oceno plač in sprejeti ukrepe.

Novi izzivi za delodajalce

Večja preglednost prinaša tudi nove dileme. Razlike v plačah pogosto izhajajo iz zgodovinskih dogovorov, individualnih pogajanj ali posebnih bonusov. Čeprav so lahko zakonite, lahko pri zaposlenih povzročijo občutek nepravičnosti. Zato bo za podjetja ključno:

• vzpostaviti pregledne in dosledne plačne politike,
• usposobiti HR oddelke in vodje za jasno komunikacijo,
• okrepiti notranje procese, ki bodo omogočili enako obravnavo vseh zaposlenih.

Zaključek

Transparentnost plač ni le regulativa, temveč kakovostni standard upravljanja kadrov. Podjetja, ki bodo že danes vzpostavila objektivna merila, pregledne plačne pasove in zmožnost poročanja, bodo jutri med najbolj zaupanja vrednimi delodajalci.