Regres 2026: kaj morate vedeti in na kaj paziti

Regres ostaja ena od osnovnih obveznosti vsakega delodajalaca.  Če ima zaposleni pravico do letnega dopusta, mu pripada tudi regres.

To ni nagrada ali dodatni bonus, ampak jasno določena pravica iz delovnega razmerja. Čeprav so pravila že dalj časa enaka, se v praksi vsako leto pojavljajo enaka vprašanja – predvsem glede višine, rokov in obdavčitve.

Višina regresa 2026: višji minimum kot lani

Za leto 2026 zakon določa, da mora biti regres izplačan najmanj v višini minimalne plače.
To trenutno pomeni 1.481,88 € bruto.

Gre za zakonski minimum, ki ga mora delodajalec zagotoviti. V praksi pa pogosto prihaja do odstopanj navzgor, saj lahko kolektivne pogodbe določajo višji znesek, podjetja pa se lahko sama odločijo za višje izplačilo.

Zato je smiselno vedno preveriti:

• panožno kolektivno pogodbo,
• interne akte podjetja,
• in prakso iz preteklih let.

Rok za izplačilo: jasen, a pogosto spregledan

Zakon določa enostavno pravilo: regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija 2026.

Izjeme so možne, vendar strogo omejene. Če je podjetje nelikvidno in to omogoča kolektivna pogodba, se lahko rok podaljša, vendar najpozneje do 1. novembra 2026.

V praksi težave največkrat nastanejo ravno tukaj. Ne zato, ker pravilo ne bi bilo jasno, ampak ker podjetja izplačilo odlagajo ali pa nimajo pravočasno zagotovljenih sredstev.

Davčna obravnava: zakaj regres pogosto ni minimalen

Regres ima posebno davčno obravnavo, ki pomembno vpliva na odločitve podjetij.

Do višine povprečne bruto plače v Sloveniji je regres:

• brez dohodnine
• brez prispevkov

To pomeni, da zaposleni prejme celoten izplačani znesek. Če je regres višji od te meje, se obdavči le presežek.

Prav zato se v praksi pogosto zgodi, da podjetja izplačajo regres v višjem znesku – ne nujno zaradi “nagrajevanja”, ampak zaradi davčno ugodne obravnave.

Posebni primeri: kjer se najpogosteje zatakne

Večina nejasnosti ne izhaja iz osnovnih pravil, ampak iz posebnih situacij.

Če zaposleni ni zaposlen celo leto, mu pripada le sorazmerni del regresa, odvisno od trajanja zaposlitve.
Podobno velja tudi pri krajšem delovnem času, kjer se regres praviloma prilagodi obsegu zaposlitve.

V teh primerih so napake pogoste:

• napačen izračun sorazmernega dela,
• nepravilna davčna osnova,
• ali pa sploh neupoštevanje specifičnih okoliščin posameznika.

Kaj dejansko dela razliko v praksi

Pri regresu zakonodaja ni zapletena.
Razlika med pravilno in nepravilno izvedbo je skoraj vedno v organizaciji.

Najpogostejše napake so:

• prepozno izplačilo,
• neupoštevanje kolektivnih pogodb,
• napačen izračun,
• ali pa nepravilna davčna obravnava.

Zato je smiselno, da se podjetje s tem ukvarja pravočasno – ne tik pred rokom.