Poletne inšpekcije 2026: Kako naj se podjetja pravočasno pripravijo na nadzor ?

Poletni meseci za številna podjetja pomenijo vrhunec poslovanja. Hkrati pa gre tudi za obdobje, ko so inšpekcijski nadzori najintenzivnejši. Prav v tem času se največkrat pokaže, ali ima podjetje poslovanje dejansko urejeno ali pa temelji na improvizaciji.

Danes inšpekcije niso več naključne. Temeljijo na analizi tveganj, primerjavi podatkov in zaznavanju odstopanj v poslovanju.

To pomeni, da napake niso več odkrite po naključju, temveč sistematično.

Kje podjetja najpogosteje naredijo napake?

Največ nadzorov se izvaja v dejavnostih z izrazitim sezonskim povečanjem poslovanja:

• gostinstvo in turizem
• oddajanje nastanitev
• prodaja na stojnicah in dogodkih
• gradbeništvo in prevozništvo
• dejavnosti z gotovinskim poslovanjem

Na teh področjih se tudi najpogosteje pojavljajo nepravilnosti, kot so:

• neizdajanje računov
• nepravilno evidentiranje prihodkov
• delo na črno
• neusklajeni davčni obračuni

Nadzor nad delom na črno in neprijavljenimi prihodki je ena ključnih prioritet davčnih organov.

Zakaj je danes tveganje večje kot v preteklosti?

Razlika v primerjavi s preteklostjo je predvsem v dostopu do podatkov.

FURS in drugi organi danes:

• primerjajo davčne obračune z realnim poslovanjem
• uporabljajo podatke iz digitalnih platform (npr. Airbnb)
• dostopajo do mednarodnih baz prek sistemov
• analizirajo odstopanja med podjetji

To pomeni, da “skrite” napake skoraj vedno pridejo na površje.

DDV in davčni obračuni: največje tveganje za podjetja

Ena najpogostejših napak podjetij je napačno razumevanje DDV. DDV ni samo tehnični obračun, ampak vsebinsko področje, kjer se preverja:

• upravičenost odbitka DDV
• povezava stroškov s poslovanjem
• pravilnost davčnih stopenj
• skladnost evidenc z računi

Davčni nadzori se tudi v letu 2026 osredotočajo na nepravilne odbitke DDV

neskladja med evidencami in obračuni in fiktivne ali nepovezane stroške. V praksi to pomeni, da račun sam po sebi ni dovolj — mora biti tudi utemeljen. Še posebej pomembno postaja tudi poslovanje prek digitalnih platform. Podatki preko mednarodne izmenjave pomenijo, da lahko davčni organ precej hitreje preveri, ali so bili prihodki iz platform, rezervacijskih sistemov ali spletne prodaje res vključeni v davčne obračune. To velja tako za podjetja kot za posameznike, ki ustvarjajo prihodke prek platform, pogosto pa se težava pojavi prav pri napačni predstavi, da “če je denar prišel iz tujine” ali “če gre za platformo”, nadzora ne bo. Ravno nasprotno –  leto 2026 prinaša še več podatkovne primerjave, kar bistveno povečuje tveganje za tiste, ki prihodkov niso pravilno evidentirali ali prijavili.

Poletni nadzori niso samo davčni. Tržni inšpektorat na uradni strani izrecno navaja, da nadzoruje področja varstva potrošnikov, trgovine, gostinstva, turizma, obrti in skladnosti proizvodov na trgu. Aprila 2026 je Tržni inšpektorat v koordiniranem nadzoru preverjal označevanje cen v 457 prodajalnah in ugotovil nepravilnosti v več kot 73 odstotkih pregledanih prodajaln. To je zelo poveden podatek: podjetje lahko posluje povsem legitimno, pa vseeno pade na “osnovah” – neustrezno označene cene, napačna predstavitev ponudbe, neskladnost z registrirano dejavnostjo ali nepopolna dokumentacija. Tudi to je razlog, zakaj mora biti poslovanje urejeno celovito, ne le davčno.

Podobno velja za gradbeni sektor, kjer je gradbena inšpekcija maja 2026 objavila zaskrbljujoče podatke: med 19. januarjem in 18. majem je bilo v zaključenih zadevah kot nedovoljenih ugotovljenih 53,7 odstotka preverjenih objektov v gradnji. Med najpogostejšimi kršitvami so bili neprijavljen začetek gradnje, pomanjkljiva projektna dokumentacija, neustrezno označitev gradbišč ter nezavarovana gradbišča. Posebej pomembno pa je, da inšpektorat pri odkrivanju sumov nelegalnih gradenj vse bolj uporablja tudi daljinsko zaznavanje, kar pomeni, da nadzor ni več odvisen samo od prijav ali fizične prisotnosti na terenu. To je dober opomin tudi za druge dejavnosti: tehnologija nadzora napreduje hitreje, kot pogosto napreduje notranja organizacija podjetij

Kaj torej pomeni urejeno poslovanje v praksi?

Podjetja pogosto mislijo, da imajo stvari urejene, ker računovodstvu oddajo dokumente pravočasno, predložijo davčne obračune in shranijo dokumente.

V resnici pa je ključno nekaj drugega:

• usklajenost med poslovanjem in številkami
• pravilno evidentirani prihodki
• pregled nad stroški
• ažurne evidence dela, predvsem pa
• davčna logika za vsako transakcijo

Kako se podjetje pripravi na inšpekcijo in kako lahko pri tem pomaga računovodstvo?

Sodobno računovodstvo deluje kot sistem notranje kontrole – preverja logiko poslovnih dogodkov, pravočasno opozarja na odstopanja in povezuje davčni, finančni in operativni del podjetja. To je danes bistvena razlika med podjetjem, ki čaka na nadzor, in podjetjem, ki je nanj pripravljeno.

Zato je najboljši poletni “inšpekcijski ukrep” pravzaprav interna priprava: pregled gotovinskega poslovanja, pregled pravilnosti izdanih računov, preveritev DDV evidenc, uskladitev obračunov z dejanskim poslovanjem, pregled pogodb in evidenc delovnega časa, preveritev regresa in stroškov dela, pa tudi presoja, ali je poslovni model jasno dokumentiran in davčno vzdržen. Če podjetje posluje prek digitalnih platform, s povezanimi osebami ali v čezmejnem okolju, je tak pregled še pomembnejši. Dobro zunanje računovodstvo in svetovalna podpora tu nista strošek, temveč oblika preventive – in pogosto bistveno cenejša od popravkov, glob ali dolgih pojasnjevalnih postopkov po začetku nadzora.

 

Zaključek

Poletne inšpekcije niso izjema — so realnost poslovnega okolja.

Razlika med podjetji pa je zelo enostavna:

–  ena čakajo na nadzor

– druga so nanj pripravljena

V času, ko imajo nadzorni organi vse več podatkov in analitike, postaja urejeno, transparentno poslovanje ključna konkurenčna prednost.