Kategorije: Članki

Share

Kategorije: Članki

Share

Prenosi denarnih sredstev s.p. v gospodinjstvo – ko dobiček ne sledi osebni porabi

Samostojni podjetniki lahko praviloma prosto razpolagajo z denarnimi sredstvi na svojem poslovnem računu in jih prenašajo v gospodinjstvo. Takšni prenosi ne predstavljajo plače ali davčno priznanega odhodka in sami po sebi niso dodatno obdavčeni. Vendar pa to še ne pomeni, da so vsa sredstva na poslovnem računu dejansko razpoložljiva za osebno porabo.

Del teh sredstev bo podjetnik namreč potreboval za DDV, prispevke, akontacijo dohodnine, dobavitelje, zaposlene, kredite ali prihodnje investicije. Če tega pri osebnih prenosih ne upošteva, lahko podjetje posluje z dobičkom, denarja za tekoče obveznosti pa kljub temu začne primanjkovati.

Ko podjetnik dviguje več, kot dejavnost ustvari

V računovodski praksi pogosto opažamo, da podjetniki ne spremljajo dovolj pozorno višine sredstev, ki jih prenašajo v gospodinjstvo. Nemalokrat se zgodi, da njihovi osebni dvigi presegajo skupne ustvarjene dobičke preteklih in tekočega leta, kar lahko vodi v postopno zmanjševanje podjetnikovega kapitala in v določenih primerih celo v negativni kapital.

Poglejmo preprost primer:

Samostojni podjetnik ima na začetku poslovnega leta 30.000 EUR kapitala. V tekočem letu ustvari 20.000 EUR čistega dobička, hkrati pa si za osebne potrebe na svoj zasebni račun postopoma prenese 65.000 EUR.

Ob predpostavki, da drugih sprememb kapitala ni, je stanje ob koncu leta naslednje:

Postavka Znesek
Začetni kapital podjetnika 30.000 EUR
Čisti dobiček tekočega leta +20.000 EUR
Prenosi denarnih sredstev v gospodinjstvo –65.000 EUR
Končni kapital podjetnika –15.000 EUR

 

Ali negativen kapital pomeni, da ima s.p. težave?

Ne nujno. Negativen kapital sam po sebi še ne pomeni avtomatično, da podjetnik ne more poravnavati svojih obveznosti. Je pa pomemben opozorilni znak, ki ga ni smiselno ignorirati.

Težava se praviloma pokaže drugje –  ko zapade večji DDV, plačilo prispevkov, akontacija dohodnine, obveznosti do dobaviteljev ali nova investicija, podjetnik pa ugotovi, da denarja ni dovolj. In tu nastane na videz nenavadna situacija – s.p. je dobičkonosen, vendar ima likvidnostne težave.

Razlog ni nujno slabo poslovanje. Lahko je preprosto to, da se iz dejavnosti za osebno porabo odvaja več denarja, kot ga poslovanje dolgoročno omogoča.

Takšno stanje samo po sebi še ne pomeni insolventnosti, lahko pa predstavlja pomemben opozorilni znak. Težave se pogosto pokažejo ob zapadlosti večjih obveznosti, kot so plačilo DDV, prispevkov, akontacij dohodnine ali računov dobaviteljev.

Dober računovodja tega ne opazi šele ob zaključnem računu

Tukaj se pokaže tudi razlika med knjiženjem in dobrim računovodskim spremljanjem. Če računovodja skozi leto spremlja prenose v gospodinjstvo, kapital in denarni tok, lahko podjetnika opozori še preden nastane problem.

Smiselna praksa je, da se na podlagi pričakovanega rezultata in obveznosti določi okviren znesek, ki ga podjetnik lahko mesečno namenja zasebni porabi. To ne pomeni, da podjetniku nekdo določa, koliko lastnega denarja sme uporabljati. Pomeni le, da odločitev sprejme na podlagi informacij, ne samo stanja, ki ga tisti dan vidi v spletni banki.

Zaključek: podjetje in gospodinjstvo potrebujeta vsak svoj finančni načrt

Samostojni podjetnik je fizična oseba, zato je povezava med dejavnostjo in gospodinjstvom precej neposrednejša kot pri d.o.o. Davčna pravila za dohodek iz dejavnosti ureja ZDoh-2, FURS pa za fizične osebe z dejavnostjo posebej objavlja aktualna pojasnila glede davčnih obveznosti in obračunov.

Prav zaradi te povezanosti je toliko pomembneje vedeti, koliko denarja ustvarja dejavnost in koliko ga lahko podjetnik dolgoročno porabi zase.

Naš nasvet je preprost:

Ne določajte osebnih prenosov glede na stanje na poslovnem računu. Določajte jih glede na rezultat, denarni tok in obveznosti, ki podjetje še čakajo.

To podjetniku omogoča nekaj precej pomembnejšega kot samo urejeno računovodstvo – predvidljivost lastnih osebnih financ in stabilnejše poslovanje.

Sorodni članki